|
|
|
To je strojni prevod, ki ga je naredil Google Translate in
ni bil preverjen. V besedilu so lahko napake.
TV program "Apokalipsa dinozavrov"
Preberite, kako se posvetni televizijski program nanaša na veliki cunami, ki se je zgodil z uničenjem dinozavrov, kar je očitno potop, omenjen v Svetem pismu
Slučajno sem na televiziji videl dvodelni program z naslovom Dinosaur Apocalypse (Dinosaur Apocalypset., BBC/PBS/France Télévisions, Iso-Britannia, 2022.). Vzbudilo je splošno prepričanje, da so dinozavri izumrli pred približno 65 milijoni let ob koncu tako imenovanega obdobja krede. Razlog za to naj bi bil asteroid, ki je trčil v zemljo in povzročil uničenje dinozavrov. Kaj ste si zapomnili o tem programu? Strinjam se, da so se dinozavri, tako kot druga živa bitja, soočili z uničenjem, vendar se z datumom in razlogom za uničenje lahko ne strinjamo. Prvič, prisotnost dinozavrov na zemlji. Ali so res živeli pred več kot 65 milijoni let? Tukaj ne bom več razpravljal o tej temi, saj sem jo obravnaval v svojih drugih spisih. Povedal bom le, da fosili dinozavrov nimajo nobenih oznak ali oznak, da so takrat živeli. Namesto tega mehka tkiva, radioaktivni ogljik, DNK in krvne celice, najdene v fosilih, močno kažejo, da je minilo največ nekaj tisoč let od njihove prisotnosti na Zemlji. Te stvari v fosilih so dokaz njihovega nedavnega izumrtja, ne izumrtja, ki se je zgodilo pred milijoni let. Poleg tega bi bilo dobro, če bi raziskovalci upoštevali dejstvo, da se številne tradicionalne zgodbe vedno znova omenjajo zmaji, ki zelo spominjajo na dinozavre. Nekateri bodo morda rekli, da so le mitska bitja, a v resnici so bile upodobitve zmajev pogoste pri večini ljudstev, kot kaže naslednji citat. Tu gre prav gotovo za izumrle živali, katerih obstoj so lahko prvi ljudje dokazali šele pred nekaj tisočletji. Izraz dinozaver je šele v 19. stoletju skoval Richard Owen.
Zmaji v legendah so nenavadno podobni resničnim živalim, ki so živele v preteklosti. Podobni so velikim plazilcem (dinozavrom), ki so deželi vladali veliko preden naj bi se pojavil človek. Zmaji so na splošno veljali za slabe in uničujoče. Vsak narod jih je omenjal v svoji mitologiji. ( The World Book Encyclopedia, zvezek 5, 1973, str. 265)
Kaj pa vzrok za izumrtje dinozavrov? Vzrok za uničenje je bil v programu predstavljen kot asteroid, ki je trčil v zemljo pred več kot 65 milijoni let. Vendar pa je bilo v programu priznano, da "nihče ni našel fosila dinozavra, ki bi dokazal, da so umrli zaradi trka". Z drugimi besedami, asteroid, ki pade na zemljo, je slaba razlaga za izumrtje dinozavrov. Namesto tega je program prišel do veliko bolj razumne razlage za uničenje dinozavrov: vode. V programu je bilo večkrat rečeno in omenjeno, da bi velik cunami povzročil uničenje dinozavrov na območju Hell Creek. Tukaj je nekaj citatov iz programa:
Tukaj je sladkovodno okolje formacije Hell Creek. Črepina, ki žari v odtenkih neonsko rdeče in zelene, izvira iz oklepa spiralasto oblikovane morske živali, amonita. Ta morski organizem je vstopil v sladkovodno okolje, kamor ne sodi. Kako so se amoniti znašli tukaj, je skrivnost.
Kamninska plast je torej porozna in debela približno meter. Ta in druge nenavadne lastnosti po Robertovem mnenju kažejo na izjemen dogodek. Morda se je tu zgodila poplava ali plaz blata, ki je v trenutku vse pokopal pod seboj.
Hitreje kot je žival pokopana ali če je pokop celo vzrok njene smrti, ugodnejši pogoji za fosilizacijo nastanejo. … 99,9 % živali ne fosilizira
Metoda razmnoževanja pterozavrov je bila očitno uspešna. Nakazuje, da je bilo življenje normalno, dokler trk asteroida ni vsega spremenil na strašen način.
Ali so te živali hodile po morju? Z mehkega nasipa so nameravali piti. Število fosilov, ki jih je našel Robert, nakazuje, da je tudi ob koncu krede Tanis prekipeval od življenja.
Robertova ekipa sledi atraktivni verigi sledi. Prvi namig so fosili rib, ki so doživele množično izumrtje.
Tukaj je les. Proti njej so trupi rib močno stisnjeni.
Tu in tam je nekaj fosilov. Tukaj je ena in ob njej še ena jesetra, obrnjena v to smer. Pod ribniškim jeseterjem je še en jeseter. Njegovo telo gre pod deblo in se pojavi na drugi strani. Kamninska plast je torej porozna in debela približno meter. Ta in druge nenavadne lastnosti po Robertovem mnenju kažejo na izjemen dogodek. Morda se je tu zgodila poplava ali plaz blata, ki je v trenutku vse pokopal pod seboj.
Po Robertovi teoriji so ribe, ujete v zaostanku drevesnih debel in obkrožene s kroglami, poginile, potem ko jih je zajela nekakšna poplava, in so bile hitro pokopane v usedlinah. Zato so se tako dobro ohranili. Kaj je povzročilo plimski val? Po eni od hipotez je asteroid, ki je trčil v morje, povzročil cunami. Zdaj govorimo o popolnoma drugačni vrsti cunamija. Bil je veliko višji in večji od sodobnih cunamijev. ... Njegova višina je bila vsaj kilometer.
Ali bi lahko cunami povzročil razslojevanje, ki ga vidimo v Tanisu?
Mislim, da so bili raziskovalci v programih na pravi poti. Voda je res sodelovala pri uničenju dinozavrov. To ni veljalo le za območje Hell Creek, ki je bilo zajeto v programu, ampak tudi povsod drugod. Hell Creek je le eno od krajev, kjer so našli dinozavre, saj so ostanke teh živali našli po vsem svetu. Pravzaprav fosilov teh živali, tako kot fosilov drugih živali, sploh ne bi bilo, če plazovi blata teh živali ne bi najprej hitro pokopali v blatu. Le tako je mogoče razložiti izvor vseh fosilov, katerih nastajanja danes skorajda ne opazimo. V programu je bilo tudi priznano, da je ustvarjanje fosilov redek dogodek: "Hitreje kot je žival pokopana ali če je pokop celo vzrok njene smrti, ugodnejši pogoji za fosilizacijo nastanejo. … 99,9 % živali ne fosilizira.” Drugič, program je povedal, da so bile morske živali, kot so amoniti in ribe, najdene v istih plasteh kot drevesa in dinozavri. Kako je to mogoče? Kako se lahko morske živali, kopenske živali in drevesa pojavljajo skupaj v istem stratumu? Edina razlaga je, da je ta pojav povzročil velik cunami, kot je predstavljeno v programu. Program je o velikosti cunamija celo izjavil, da je "njegova višina znašala vsaj kilometer." Kaj hočem povedati s prejšnjim? Če govorimo o velikem cunamiju, zakaj ne moremo neposredno govoriti o potopu, ki je v Svetem pismu omenjen kot vzrok uničenja? To je najverjetnejši razlog za uničenje tako dinozavrov kot drugih vrst. To točko je vredno upoštevati, saj je bilo najdenih več sto zgodnjih primerov poplav, kot kažejo naslednji navedki:
Na svetu je znanih okoli 500 kultur – vključno z avtohtonimi ljudstvi Grčije, Kitajske, Peruja in Severne Amerike – kjer legende in miti opisujejo prepričljivo zgodbo o veliki poplavi, ki je spremenila zgodovino plemena. V mnogih zgodbah je potop preživelo le nekaj ljudi, tako kot v primeru Noeta. Mnoga ljudstva so menila, da so potop povzročili bogovi, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov naveličali človeštva. Morda so bili ljudje pokvarjeni, kot v Noetovih časih in v legendi indijanskega plemena Hopi iz Severne Amerike, ali pa je bilo ljudi preveč in preveč hrupnih, kot v epu o Gilgamešu. (Kalle Taipale: Levoton maapallo, str. 78)
Lenormant pravi v svoji knjigi "Začetek zgodovine": "Imamo priložnost dokazati, da je zgodba o potopu univerzalna tradicija v vseh vejah človeške družine in tako določene in enotne tradicije, kot je ta, ne moremo šteti za namišljeno bajko. To mora biti spomin na resnično in grozljiv dogodek, dogodek, ki je naredil tako močan vtis v glavah prvih staršev človeške družine, da ga niti njihovi potomci niso mogli nikoli pozabiti (Toivo Seljavaara: Oliko vedenpaisumus ja Nooan arkki mahdollinen?, str. 5)
Ljudstva različnih ras imajo različne dediščinske zgodbe o ogromni poplavni katastrofi. Grki so pripovedovali zgodbo o potopu, ki se osredotoča na lik po imenu Deukalion; že dolgo pred Kolumbom so staroselci ameriške celine imeli zgodbe, ki so ohranjale spomin na veliko poplavo. Zgodbe o potopu so se prenašale iz roda v rod vse do danes tudi v Avstraliji, Indiji, Polineziji, Tibetu, Kašmirju in Litvi. Ali so vse le pravljice in zgodbe? So vsi izmišljeni? Predvideva se, da vsi opisujejo isto veliko katastrofo. (Werner Keller: Raamattu on oikeassa, str. 29)
Drugi razlog so ostanki morskih živali in rastlin na visokih gorah, vključno s himalajskim Mount Everestom in drugimi visokimi gorami. Tukaj je nekaj citatov iz lastnih knjig znanstvenikov na to temo:
Med potovanjem z ladjo Beagle je Darwin sam našel fosilizirane školjke visoko v Andskih gorah. Kaže, da je bilo to, kar je zdaj gora, nekoč pod vodo. (Jerry A. Coyne: Miksi evoluutio on totta [Zakaj je evolucija resnična], str. 127)
Obstaja razlog, da natančno pogledamo izvirno naravo kamnin v gorskih verigah. Najlepše se vidi v Alpah, v apnenčastih Alpah severne, tako imenovane helvetske cone. Apnenec je glavni kamninski material. Ko pogledamo tukajšnjo skalo na strmih pobočjih ali na vrhu gore – če bi imeli dovolj energije, da bi se povzpeli tja gor – bomo v njej sčasoma našli okamnele živalske ostanke, živalske fosile. Pogosto so močno poškodovani, vendar je mogoče najti prepoznavne kose. Vsi ti fosili so apnene školjke ali okostja morskih bitij. Med njimi so spiralno navojasti amoniti, predvsem pa veliko dvolupinastih školjk. (…) Bralec bi se na tem mestu lahko vprašal, kaj pomeni, da gorovja zadržujejo toliko sedimentov, ki jih lahko najdemo razslojene tudi na dnu morja. (str. 236,237 "Muuttuva maa", Pentti Eskola)
Harutaka Sakai z japonske univerze v Kjušuju že vrsto let raziskuje te morske fosile v himalajskem gorovju. On in njegova skupina so popisali cel akvarij iz obdobja mezozoika. Krhke morske lilije, sorodnice sedanjih morskih ježkov in morskih zvezd, najdemo v skalnih stenah več kot tri kilometre nad morsko gladino. Amonite, belemnite, korale in plankton najdemo kot fosile v kamninah gora (…) Na višini dveh kilometrov so geologi našli sled, ki jo je pustilo samo morje. Njegova valovita kamnita površina ustreza oblikam, ki ostanejo v pesku od valov nizke vode. Tudi z vrha Everesta najdemo rumene trakove apnenca, ki so nastali pod vodo iz ostankov neštetih morskih živali. ("Maapallo ihmeiden planeteetta", str. 55)
Kaj je mogoče sklepati iz zgoraj navedenega? O milijonih let je nesmiselno govoriti, saj sami fosili dinozavrov o čem takem ne pričajo. Mehka tkiva, radiokarbon, DNK in krvne celice v njih jasno kažejo le na kratka časovna obdobja. Namesto tega so te živali umrle predvsem v potopu, omenjenem v Svetem pismu, čeprav so po tem dogodku še vedno živele. O tem pričajo upodobitve zmajev pri številnih ljudstvih. O tej točki bi lahko navedli še veliko drugih primerov, vendar upam, da prejšnji primeri kažejo, da je biblijski opis potopa resnična zgodovina, milijoni let pa so domišljija. Ateistične teorije o nastanku vesolja in začetku življenja so del podobne domišljije, saj nobeno nebesno telo ne more nastati samo od sebe in življenje ne more nastati samo od sebe. Za to ni niti enega dokaza, kar je priznalo celo več ateističnih znanstvenikov. O teh vprašanjih sem pisal v več svojih člankih in vsebujejo tudi poštena mnenja ateističnih znanstvenikov. Želim si, da bi vsi bolj natančno preučili te stvari. Sam sem bil nekoč ateist, ki je verjel v ateistične teorije stvarjenja in milijonov let. Zdaj jih imam za bajke, laži in pravljice.
|
Jesus is the way, the truth and the life
Grap to eternal life!
|
Drugi strojni prevodi Google Translate:
Milijoni let / dinozavri / evolucija
človeka?
odrešitev |
